Biotska raznovrstnost
Kaj je biotska raznovrstnost?
Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je raznovrstnost žive narave oz. raznovrstnost živega sveta (Kazimir Tarman v: Biotska raznovrstnost Zemlje, Proteus, oktober 1998)
Izraz pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov (Konvencija o biološki raznovrstnosti). Zajema torej vse oblike življenja na Zemlji, od virusa do tropskih pragozdov.
Pojasnilo: v uradnem slovenskem prevodu konvencije je uporabljen izraz biološka raznovrstnost, ki pa strokovno ni primeren in ga zato ne uporabljamo.
Zakaj je pomembna?
Biotska raznovrstnost človeštvu nudi številne dobrine in storitve. Mnogih se ne zavedamo, dokler jih ne izgubimo:
- zagotavlja hrano, kurivo, kisik,
- zagotavlja zavetje in gradbene materiale,
- čisti zrak in vodo,
- razstruplja in razgrajuje odpadke,
- stabilizira in blaži podnebje,
- blaži poplave, suše, temperaturne ekstreme in moč vetra,
- ustvarja in obnavlja rodovitnost prsti,
- oprašuje rastline, med njimi mnoge kmetijske pridelke,
- nadzoruje škodljivce in bolezni kmetijskih pridelkov,
- ohranja genske vire, ki so ključni za razvoj novih sort, zdravil in drugih proizvodov,
- omogoča kulturne in estetske koristi
- omogoča sposobnost prilagajanja na spremembe.
Več: Ekonomika ekosistemov in biotske raznovrstnosti / Economics of Ecosystems and Biodiversity
Kaj jo ogroža?
Glavne grožnje biotski raznovrstnosti so:
- Izgubljanje življenjskih prostorov, ker naravne ekosisteme spreminjamo v obdelovalne površine ali pa jih pozidamo. Na svetovni ravni je to glavni neposredni vzrok za izgubo, v Sloveniji se pojavlja nekoliko redkeje.
- Raba ekosistemov, ki ni trajnostna in prekomerna raba biotske raznovrstnosti. Mnoge vrste so namreč vedno redkejše, ker jih pretirano izkoriščamo.
- Podnebne spremembe bodo po pričakovanjih vse hujša grožnja, posledice so vidne že danes.
- Invazivne tujerodne vrste, ki smo jih ljudje prenesli iz njihovega naravnega domovanja in v novem območju naselitve povzročajo težave domorodnim vrstam, saj z njimi tekmujejo za prostor, hrano, širijo bolezni ali so plenilci. Invazivne tujerodne vrste lahko spreminjajo življenjske prostore, porušijo odnose med organizmi v ekosistemih ali pa vplivajo na gensko sestavo populacij.
- Zaradi pretirane rabe gnojil, neprečiščenih komunalnih odplak ipd. prihaja do onesnaženja. Zlasti v celinskih vodah, pa tudi v morjih, nastajajo območja, kjer večina živali in rastlin ne preživi več.
Nazaj na domačo stran