Biotska raznovrstnost v številkah

Bogastvo žive narave

Znanstveniki so doslej določili skoraj 2 milijona vrst. Ocenjujejo, da je na Zemlji verjetno vsaj 13 milijonov vrst.

Upad, izumiranje

• Ljudje povzročamo največje izumiranje vrst v zadnjih 65. milijonih let, od izumrtja dinozavrov.
• Na Zemlji kar 170.000 vrstam grozi izumrtje: od tega je 21 odstotkov sesalcev, 12 odstotkov ptic, 31 odstotkov dvoživk in 37 odstotkov rib (podatki IUCN za 2009).
• Na ravni planeta izumrtje grozi več kot petini rastlin, zato sodijo med ogrožene (podatki Kraljevih botaničnih vrtov, 2010).
• Od leta 2000 dalje vsako leto izgubimo 6 milijonov hektarov pragozda, kar je površina, enaka trem Slovenijam (podatki IUCN).
  V Evropi izumrtje grozi vsaki četrti vrsti dvoživk (23%), vsaki peti vrsti plazilcev (19%, leto 2009), 15% sesalcev (2007), 13% ptic (2004) (podatki IUCN).
• Ogroženo je 65 odstotkov rečnih habitatov (Nature).
• V Sloveniji je ogroženih 90% vrst dvoživk, 83% vrst plazilcev, 58% vrst ptičev, 61% vrst rib in 43% vrst sesalcev (ocene ARSO iz leta 2002).

Javno mnenje

• Kar 95 odstotkov vprašanih v EU pravi, da je izguba biotske raznovrstnosti problem na svetovni ravni, v Sloveniji tako razmišlja odstotkov.
• Zaenkrat posledice upadanja biotske raznovrstnosti čuti le vsaki peti (19 odstotkov), v Sloveniji jih čuti 18 odstotkov. Da upad ne bo imel nobenih posledic, razmišlja le 9 odstotkov Evropejcev in 10 odstotkov Slovencev.
• Kar 89 odstotkov Slovencev pravi, da osebno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, na ravni EU je delež 68 odstotkov. Od tistih, ki se osebno ne trudijo, jih večina kot razlog navaja to, da ne vedo, kako naj pomagajo. Eurobarometer: Odnos Evropejcev do biotske raznovrstnosti, 2007.